|
VSEBINA:
1. Zakaj se odločiti za študij v tujini?
2. Kako izbrati ustrezno fakulteto, program?
3. Kateri so osnovni pogoji za študij v tujini?
4. Kaj vse je potrebno narediti pred odhodom na študij v tujino?
5. Ali je dovolj potrdilo o slovenski izobrazbi ali moram opravljati še katere druge izpite?
6. Kako se prijavim?
7. Ali je v tujini pridobljena izobrazba priznana v Sloveniji?
8. Kako lahko pridem do štipendije za študij v tujini?
9. Kaj pa zavarovanje?
1. Zakaj se odločiti za študij v tujini?
Izkušnje v tujini dajo posamezniku širino ter drugačen pogled na svet. Posameznik stopi v stik s svojimi vrstniki, ki prihajajo iz drugačnih okolij, s tem pa se nauči sprejemati sebi drugačne. V prihodnje bo vedno bolj pomembno imeti v svojem življenjepisu vsaj eno izkušnjo iz tujine (Colja, 2009: str. 121).
2. Kako izbrati ustrezno fakulteto, program?
Na študij v tujini se je potrebno začeti pripravljati vsaj eno leto prej. Izbira študijskega programa je odvisna od pogojev, ki jih univerza postavi, ter interesov in možnosti, ki jih študent ima. Posvetujete se s profesorji na slovenskih univerzah. Znali vam bodo svetovati, kateri programi so dobri.
3. Kateri so osnovni pogoji za študij v tujini?
• Pridobljena zahtevana izobrazba (več v nadaljevanju).
• Priporočila slovenskih profesorjev, CV (življenjepis), motivacijsko pismo.
• Znanje jezika, v katerem se odvijajo predavanja ter (ponavadi) potrdilo o njem.
TOEFL - je standardiziran test angleškega jezika za vse, ki načrtujejo študij v Veliki Britaniji, Avstraliji, Novi Zelandiji in Kanadi ter nekaterih mednarodnih univerzah v drugih državah. Njegova veljavnost je 2 leti. Za test se je potrebno prijaviti vsaj mesec pred želenim opravljanjem. Možno ga je opravljati tudi v Ljubljani.
IELTS - je prav tako test angleškega jezika za vse, ki načrtujejo študij v angleško govorečih državah. Veljaven je 2 leti. Prav tako kot TOEFL se lahko opravlja v Ljubljani. (British Council).
T.C.F. (potrdilo o znanju francoskega jezika)
Test DaF (test nemškega jezika)
4. Kaj vse je potrebno narediti pred odhodom na študij v tujino?
Potrebno je:
• izbrati univerzo in program študija;
• zbrati podatke o postopku prijave in o rokih za prijavo;
• preveriti, kaj vse potrebuješ za prijavo (prevedena in preverjena potrdila o dosedanjem šolanju, potrdilo o znanju jezika, priporočila profesorjev …)
• pozanimati se o možnostih financiranja (domače in tuje štipendije, posojila, študentsko delo v tujini …)
• pozanimati se o načinu življenja v državi, kamor odhajaš (npr. življenjski standard …).
5. Ali je dovolj potrdilo o slovenski izobrazbi ali moram opravljati še katere druge izpite?
V določenih primerih je dovolj potrdilo (in prevod) o končani maturi ali diplomi, če gre za podiplomski študij. Včasih pa to ni dovolj. Maturitetne ocene morajo biti primerljive z ocenami v državi, kamor želite iti študirat.
Primer za Veliko Britanijo:
Na študij v Veliki Britaniji se lahko prijavite s slovensko maturo, vendar maturitetne ocene niso uradno primerljive z britanskimi. Univerze in kolidži bodo obravnavali vsako prijavo posebej in presodili, ali rezultati mature ustrezajo njihovim vpisnim pogojem. Običajno ni potrebno opravljati sprejemnega izpita ali intervjuja, morda pa boste morali poslati kak svoj izdelek, na primer esej. če se prijavljate za študij likovne umetnosti in oblikovanja, boste verjetno morali priložiti vaš portfolijo. Za študij glasbe in gledališke igre pa vas bodo povabili na avdicijo. (vir in več informacij: British Council)
6. Kako se prijavim?
Vedno se je potrebno prijaviti na več študijev, saj nimamo zagotovil, da bomo sprejeti prav na tistega enega, ki smo si ga zaželeli. Roki prijav so različni, največ jih je spomladi. Na prestižnejših univerzah so roki za prijavo marca, aprila, drugje pa trajajo tudi do maja, junija. Včasih je to problematično, če bodoči študent maturira spomladi in želi v jeseni začeti s študijem. V tem primeru, se lahko vseeno prijavi in sporoči, da bo potrdilo o končani izobrazbi poslal naknadno.
7. Ali je v tujini pridobljena izobrazba priznana v Sloveniji?
Postopek priznavanja v tujini pridobljenega izobraževanja ureja Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (UL RS, št. 73/04). Podrobne informacije so dostopne na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Oddelek za priznavanje izobraževanja. Priznavanje in vrednotenje tujih listin za namen nadaljnjega izobraževanja v RS poteka na posameznih univerzah. Priznavanje izobraževanja za namen poslovanja v RS poteka preko Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Tam ugotovijo stopnjo, s katero se tuje izobraževanje uvršča v slovenski šolski sistem. V postopku je mogoče na posebno zahtevo odločiti tudi o enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe s slovenskim.
8. Kako lahko pridem do štipendije za študij v tujini?
Štipendije razpisujejo najrazličnejši domači in tuji viri. Glede možnosti financiranja študija v tujini se je vselej dobro obrniti na slovenska in tuja veleposlaništva. Pozanimati se velja tudi na domačih univerzah, predvsem pa na univerzah v tujini, saj te pogosto razpisujejo štipendije za tuje študente, ki želijo študirati pri njih, ali pa o njih obveščajo (Colja, 2009, str. 122). Ministrstvo za kulturo vsako leto spomladi objavlja razpis za financiranje študija v tujini.
SLOVENSKI VIRI ŠTIPENDIJ INFORMACIJE O ŠTIPENDIJAH:
• Ministrstvo za kulturo
• AD FUTURA (Znanstveno izobraževalna fundacija Republike Slovenije, javni sklad)
• CMEPIUS (center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja)
• Banka Slovenije
• Slovenska znanstvena fundacija
• Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
• Univerza v Ljubljani
• Univerza v Mariboru
• mednarodna pisarna Ekonomske fakultete v Ljubljani
• občine
• lokalni študentski klubi
• Rotary international
• Izobraževalna fundacija Pomurja
• Fundacija akademika dr. Antona Trstenjaka
TUJI VIRI ŠTIPENDIJ, INFORMACIJ O ŠTIPENDIJAH:
• tuje vlade
• tuje univerze
• Bitish Council
• DAAD (Nemčija)
• NUFFIC (Nizozemska)
• …
PORTALI ZA ISKANJE ŠTIPENDIJ:
• PLOTEUS
• Study Abroad Funding
• Eastchance
• Scolarship search
• …
KADROVSKE ŠTIPENDJE:
• Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
• nekatera podjetja
KREDITI IN POSOJILA:
• fundacija AD FUTURA
• študentski krediti različnih bank
9. Kaj pa zavarovanje?
Do zdravstvenih storitev med bivanjem v tujini so upravičene zavarovane osebe. Zavarovana oseba lahko uveljavlja pravice do zdravstvenih storitev v tujini v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravili o obveznem zdravstvenem zavarovanju oziroma pravnim redom EU, ki velja za države članice EU in EGP ter Švico ali meddržavnimi pogodbami, sklenjenimi z Republiko Hrvaško, Republiko Makedonijo in Bosno in Hercegovino.
Zavarovane osebe med začasnim bivanjem v tujini (npr. študentje v tujini) lahko uveljavljajo zdravstvene storitve z listino (evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja oz. s konvencijskim potrdilom) in sicer:
• v državah članicah EU in EGP ter Švici, na Hrvaškem in Makedoniji z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja neposredno pri zdravnikih oz. zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže.
• v Bosni in Hercegovini s konvencijskim potrdilom, katerega morajo izročiti nosilcu zavarovanja po kraju bivanja v tej državi, v nujnih primerih pa se lahko zglasijo neposredno v zdravstveni ustanovi, ki je del javne zdravstvene mreže.
• v ostalih državah (Srbija, črna gora, ZDA itd.) je potrebno zdravstvene storite plačati, nato pa se lahko zaprosi za povračilo stroškov na območni enoti ZZZS. Svetujemo komercialno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini.
Obseg uveljavljanja zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini se razlikuje glede na to, ali zavarovana oseba uveljavlja zdravstvene storitve v državah članicah EU in EGP ter Švici, ali na Hrvaškem, v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini ali v ostalih državah za katere ne velja evropski pravni red oz. ni bil sklenjen mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju.
V državah članicah EU in EGP ter Švici so slovenske zavarovane osebe upravičene do zdravstvenih storitev, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, pri čemer se upošteva naravo storitev in pričakovano dolžino bivanja v drugi državi članici. Obseg in vrsto zdravstvenih storitev opredeli zdravnik, ki sprejme osebo na zdravljenje, pri čemer je ključnega pomena opredelitev pričakovane dolžine bivanja v tujini, saj je zavarovana oseba, ki dalj časa biva v drugi državi članici upravičena do večjega obsega pravic, kot oseba, ki biva v drugi državi članici krajši čas. To pomeni, da mora zdravnik na podlagi evropske kartice osebi nuditi zdravstvene storitve v takem obsegu, da se ji zgolj zaradi zdravljenja ni potrebno vrniti v pristojno državo pred potekom nameravanega bivanja v drugi državi članici EU, EGP in Švici.
Na Hrvaškem, Makedoniji in Bosni in Hercegovini so slovenske zavarovane osebe upravičene le do nujnih zdravstvenih storitev in sicer po predpisih posamezne države.
V ostalih državah so slovenske zavarovane osebe upravičene do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči po slovenskih predpisih.
(vir: Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije )
Viri in več informacij:
|
