V sklopu projekta Out of the City smo se udeležili tridnevnega študijskega obiska, ki ga je organiziralo mladinska organizacija Pokret Gorana Vojvodine v Eko Centru Radulovački v Sremskih Karlovcih (Srbija). Obisk je bil namenjen spoznavanju dobrih praks na področju ruralnega mladinskega dela. V okviru projekta smo partnerji iz Slovenije, Srbije, Italije in Romunije raziskovali, kako izboljšati kakovost mladinskega dela na podeželju. Iz Slovenije se je študijskega obiska udeležilo šest oseb, dve mladinski delavci ter štiri mladinske fasiliatorke iz Mladinskega centra Brežice. Namen projekta Out of the City je razvoj metodologije ruralnega mladinskega dela.
Spoznavanje
Prvi dan študijskega obiska se je začel s spoznavnimi aktivnostmi, nato pa je v večini potekal v obliki predavanj, kjer so nam predstavili svoje delovanje in pomen ruralnega ter mladinskega dela. Spoznali smo, da delujejo predvsem po principu, kaj potrebuje skupnost in izhajajo iz njihovih potreb. Na podlagi tega so do sedaj izvedli različne aktivnosti za mlade, kot so izdelovanje hiš za ptice, delavnice vrtnarjenja in sadjarjenja, izdelovanje družabnih iger, poučne pohode, živo knjižnico in podobne aktivnosti, ki so jih prepoznali kot potrebne v domačem kraju. Sam Eko Centar Radulovački je dostopen za vse, kar pomeni, da dajejo svoje prostore tudi v najem drugim skupinam, mladim, ki potrebujejo prostor ter različno oviranim mladim. V drugem delu so za nas pripravili »lov na zaklad« na aplikaciji Actionbound. Gre za aplikacijo, kjer lahko posameznik ustvari svoj lastni lov na zaklad, ki poteka v nekem kraju oziroma v naravi. Preko te aktivnosti smo spoznali del Sremskih Karlovcev in se še bolj povezali z ostalimi udeleženci, saj smo bili v mešanih skupinah. Zvečer so prišli prostovoljci, ki so pripravili večer družabnih iger za vse udeležene.
Učenje na prostem - orodje za ruralno mladinsko delo
Drugi dan smo začeli z vodenim ogledom mesta, v katerem so nam pokazali vse primere dobre prakse, o katerih so govorili prvi dan. Videli smo Infoboarde, ki so jih ustvarili prostovoljci, eden izmed teh prikazuje zemljevid mesta, kjer so navedeni kraji, na katerih so snemali različne filme. Nato smo si ogledali park in drevesa, ki so jih posadili in jih urejajo prostovoljci. Povedali so nam, da so tudi po mestu postavili več pasjih hišic, saj je v mestu veliko brezdomnih psov, ki potrebujejo zavetišče. Poleg tega pa so za pse poskrbeli tudi tako, da so jih sterilizirali. Povsod po mestu je mogoče opaziti veliko različnih grafitov in poslikanih površin, čemur pravijo murali. Pri nekaj muralih smo se ustavili in poslušali zgodbo, kako je vsak od njih nastal.. Eden od muralov je ostal nedokončan, saj se je skupina prostovoljcev razšla, preden so ga dokončali. Eden zadnjih muralov, ki smo si ga ogledali, naj bi nastal na pobudo prostovoljcev, ki so želeli prikazati tradicionalne srbske sladke jedi, a na koncu se je izkazalo, da so od vseh dobrot, naslikali le eno jed, ki zares prihaja iz Srbije. Ustavili smo se tudi ob stopnišču, narejenem iz opek, ki so ga tudi postavili mladi, saj so prepoznali, da je na tem mestu potrebno stopnišče. Težava danes je v trajnosti:nikogar ni, ki bi to stopnišče vzdrževal. Ko smo zaključili z vodenim ogledom mesta, smo se odpravili v park, v katerem po navadi izvajajo različne aktivnosti za skupine. Tam smo preizkusili učenje v naravi kot orodje za ruralno mladinsko delo. Poudarek pri teh aktivnostih je na tem, da se izvajajo v naravi in da se zanje uporabljajo naravni materiali, ki jih lahko najdemo tam.
N. A. P. O. R.
V popoldanskem času smo se odpravili v Novi Sad, kjer smo obiskali N.A.P.O.R. – Nacionalno združenje mladinskih delavcev. Gre za nevladno organizacijo, ki je bila ustanovljena leta 2009 s strani organizacij mladinskih delavcev v Srbiji. Nastala je z namenom dviga kvalitete z mladino povezanih programov. Programi vključujejo zagotavljanje standardov kakovosti med svojimi člani z rednim spremljanjem in akreditacijo osnovnih standardov uspešnosti; izobraževalne programe za mladinske delavce in voditelje, vključno z različnimi moduli usposabljanja, ter s spodbujanjem etičnih načel v mladinskem delu. Poleg tega se organizacija močno zavzema za priznavanje mladinskega dela na splošno, zlasti med javnimi institucijami, kot so ministrstva, občine in drugi akterji, ki podpirajo mladinsko delo. Nedeljka Ivošević, vodja komunikacije pri N.A.P.O.R., nam je predstavila projekt Under the Loupe: Rural Youth work, ki ga je realiziralo združenje mladinskih delavcev - NAPOR v partnerstvu z Inštitutom za družbene vede v Beogradu in Inštitutom za družbene vede iz Hrvaške, kot tudi Društvo Idrija 2020 iz Slovenija s finančno podporo Fundacije Tempus preko programa Erasmus+.
Mladinsko delo v Sonti
Zadnji dan študijskega obiska smo se odpravili v vas Sonta, kjer smo obiskali lokalno mladinsko nevladno organizacijo v ruralnem okolju. Tam so nam predstavili primere dobre prakse in nas popeljali skozi vas, v kateri je tudi Center za izobraževanje in kulturo Sonta. Spoznali smo zgodovino in razvoj njihove mladinske organizacije, ki je nastala iz gledališkega krožka tamkajšnje osnovne šole. Skupina učencev in učitelj so se povezali v neformalno dramsko skupino, ki se je kasneje razvila v mladinski klub, v katerem so zdaj zaposlene kar tri osebe. S časom so ugotovili, da za svoje delovanje potrebujejo nek prostor. Ena izmed ustanoviteljic mladinskega kluba je predlagala prostor pod svojim stanovanjem, ki več let ni bil uporabi. Tam so si ustvarili delovni prostor, kjer so prirejali različne aktivnosti za mlade, dramske igre, prostor za druženje in njihov delovni prostor. Nekaj let pozneje so naleteli na težavo, ker je bil ta prostor občinska last in naj bi ga prodali na dražbi. Občina je prepoznala pomembnost njihovega dela, zato so se dogovorili, da lahko mladinska organizacija odkupi prostor po simbolni ceni. Tako je prostor še danes namenjen mladim in zaposlenim, ki delujejo v mladinski organizaciji. Poleg gledališča se ukvarjajo tudi s prostovoljstvom in na nacionalni ravni razvijajo ruralno mladinsko delo.
V prihodnosti pa si želijo obnoviti tudi zapuščen dom za ostarele v Mladinski center in razviti koncept Coliving, pri katerem gre za bivanjski prostor, kamor lahko pridejo skupine ali posamezniki iz drugih držav in sobivajo z drugimi v zameno, da opravljajo prostovoljsko delo v tamkajšnjem kraju.
