INTERVJU Z ANJO IVNIK
- Od kod izvira tvoja ljubezen do slikanja živali in zakaj so prav živali postale osrednji motiv tvojega ustvarjanja?
Živali imam rada že od otroštva. Od malega rada spim z plišastimi živalicami. Vedno sem jih rada opazovala, njihove oči, gibanje, barve... Ob njih imam občutek radovednosti in svobode. Ko sem začela slikati, so živali nekako same prišle na moja platna. Zdi se mi, da imajo veliko emocij, tudi če ne govorijo z besedami, skozi oči vidiš njihovo zgodbo.
- Naslov razstave Sledi življenja in barv nosi posebno sporočilo. Kaj z njim želiš povedati obiskovalcem?
Naslov govori o tem, da vsako živo bitje pušča svojo sled. Nekatere sledi so velike, druge skoraj neopazne, ampak vse imajo svoj pomen. Barve pa predstavljajo občutke, energijo in različne svetove živali, ki sem jih želela prikazati. Želela sem povezati življenje, naravo in domišljijo v nekaj, kar obiskovalec ne samo vidi, ampak tudi začuti.
- Kako izbiraš barve in emocije, ki jih preneseš na platno? Ima vsaka žival svojo zgodbo?
Barve največkrat izberem po občutku. Včasih mi določena žival deluje mirna in uporabim mehkejše tone, drugič bolj divja ali skrivnostna in takrat posežem po močnejših barvah. Vsaka slika ima svojo zgodbo, tudi če je ne znam vedno razložiti z besedami. Med slikanjem si pogosto predstavljam, kaj žival doživlja ali kakšen svet jo obdaja.
- Kaj želiš, da ljudje občutijo, ko stojijo pred tvojimi slikami?
Želim si, da bi se za trenutek ustavili in pogledali živali drugače. Da bi začutili radovednost in povezanost z naravo. Mogoče tudi to, da so živali zelo pomemben del našega sveta in da ima vsako bitje svojo lepoto. Moja najljubša žival je sova, zato mi je tudi slika sove ena najljubših kar sem jih ustvarila.
- Kako vidiš svojo umetniško pot v prihodnosti in kaj te trenutno najbolj navdihuje pri ustvarjanju?
Rada bi še naprej raziskovala različne načine slikanja in se učila novih tehnik. Trenutno me najbolj navdihujejo živali in narava ter občutki, ki jih težko poveš z besedami, lahko pa jih pokažeš skozi barve in slike. Zelo sem vesela, ko ljudje v mojih slikah najdejo nekaj zase. Najlepši občutek mi je, ko vidim njihov odziv, ko si izberejo sliko, ki si jo res želijo. Takrat imam občutek, da je del moje zgodbe odšel z njimi domov. Želela bi se zahvaliti Mladinskem centru, da mi je dal to priložnost, da lahko razstavim svoje slike.
