Zame je bila to prva izkušnja z Erasmus+, in priznam, da bi si težko zamislila boljšo

Pred pristankom v Romuniji smo si v Münchnu privoščili krepčilno kavo, da smo lažje dočakali naslednji let, nato pa se po izkrcanju v prestolnici Bukarešti odpeljali naši končni destinaciji naproti – romunskemu mestu Targovište. Že pot do tja je bila zanimiva, saj smo povsod videvali hiše z unikatnimi kupulami, med vožnjo nas je voznik seznanil z domačo glasbo, prednost pa je pred nami izsilil celo voz s konji. Po skoraj 12 urah potovanja smo prispeli do hotela Nova v Targovištu, kjer nas je pričakalo toplo kosilo ter spoznavanje ekip iz drugih držav - domače Romune, Špance in Bolgare. Po kosilu smo pod vodstvom domače ekipe že začeli s treningom, v okviru katerega smo najprej predelali pojme, kot so medijska pismenost in državljanski aktivizem. Začeli smo z učenjem, kako se ljudi dotakniti preko ekranov – da, prav teh skozi katerega berete tole –, da bi pomagali pri obravnavanju težav, ki pestijo nas vse. 

Naslednji dan smo začeli ob pol desetih – torej »navsezgodaj« - ter se začeli učiti o eni od najpomembnejših tem na tem izobraževanju, »gamification«-u, ali po domače, igrifikaciji. Ta nam je pokazala kako približati resne, včasih moreče teme (in seveda, probleme) ljudem, ter kako pritegniti njihovo pozornost, jo zadržati in jim olajšati aktivno sodelovanje v projektih skozi elemente igre. Lahko si mislite, da smo te metode in njihovo učinkovitost preizkusili tudi na svoji koži, skozi »poskusne« projekte, ki smo jih načrtovali, bloge, ki smo jih napisali ter videe, ki smo jih posneli, ves ta čas pa smo se učili eden od drugega. Med delom smo si, tako kot vse naslednje dni, privoščili okusno kosilo, po koncu aktivnosti pa odmor, večerjo, in seveda – druženje.

Na tretji dan se je fokus aktivnosti premaknil na kritično razmišljanje ter digitalno odpornost. Skupaj s temo smo se premaknili tudi mi, saj smo delavnice ta dan izvajali v targoviškem mladinskem klubu, ki se lahko pohvali s krasnim travnatim dvoriščem – tega smo kasneje uporabili ne le za delavnice, temveč tudi za odbojko in nogomet na soncu ter kosilo. Naučili smo se obravnavati verodostojnost novic ali informacij na spletu ter z igrifikacijo načrtovati vizualne medije, prav tako pa smo se naučili, kaj dejansko pomeni biti digitalno pismen. 

Četrti dan pa smo program prevzeli sami. Anja in Anej sta vodila delavnico, osredotočeno na igrifikacijo v podkastih, iz katere smo se učili o digitalnem aktivizmu in državljanskem sodelovanju oz. sodelovanju posameznika. Učili smo se tudi od boljših in v sklopu dnevnih aktivnosti podrobno obravnali uspešne digitalne kampanje – Black Lives Matter, My Voice My Choice, Fridays for Future in Dean Withers Show ter poskusili ugotoviti kaj jih dela tako takšne in katere strategije, ki jih uporabljajo, lahko prevzamemo tudi sami.

Naš zadnji delovni dan na projektu je bil mirnejši kot ti do sedaj, saj smo dopoldne preživeli ob povezovanju vseh do sedaj zbranih in naučenih informacij, da jih bomo lahko predali naprej; mladim na domačih tleh, pa naj bodo ta bolgarska, španska, romunska ali slovenska. 

Sledilo je poslavljanje od ekip, a pomembneje kot to, je bilo poslavljanje od ljudi, s katerimi smo preživeli toliko skupnih dni in si podelili toliko znanja, lepih besed in skupnih trenutkov. (Mislim, da vsi upamo, da nas naključje še kdaj pripelje skupaj.) 

Edina ekipa, ki je še ostala v hotelu je bila naša, saj smo se naslednje jutro – tokrat pa zares že navsezgodaj – odpravili nazaj v romunsko prestolnico. Tam smo si ogledali mesto, med drugim parlamentarno palačo in dve krasni cerkvi, od katerih ena drži rekord za najvišjo vzhodno-ortodoksno cerkev na svetu. Vse so bile naravnost veličastne, s svojo unikatno arhitekturo ter zlatimi detajli, zato bralcem nadvse priporočam ogled Bukarešte – za skeptike pa bi dodala še, da sem tukaj, po zelo dolgem iskanju, končno srečala kebab, boljši od naše stare dobre brežiške Enke, zato se mi zdi, da ogled Bukarešte prav za nikogar ne bo zaman. Ogled smo na žalost zaključili prehitro, saj nas je že čakalo letalo. 

Zame je bila to prva izkušnja z Erasmus+, in priznam, da bi si težko zamislila boljšo. Delavnica je bila praktična in zaradi znanj, ki sem jih na njej pridobila se počutim bolj opremljena za delo z mladimi na domačih tleh, pa tudi za vsakdanje življenje, saj smo se naučili mnogih pomembnih spretnosti. Seveda, pa smo v Targovištu med sabo stkali vezi, ki jih ne bomo nikoli pozabili, in za katere upam, da nas bodo nekega dne spet pripeljale skupaj. Po napornem, a vendar čudovitem tednu smo izrčrpani sedli na letalo. Prepričana sem, da se je z vsem, kar smo iz Romunije odnesli, komaj dvignilo s tal.

WORD2ACTION, št. 2025-1-RO01-KA220-YOU-000362895, sofinancira Evropska unija v okviru programa Erasmus+ in ga izvajamo med Decembrom 2025 and Decembrom 2027.